Gradiva

 Avtobiografija čezmejnih srečanj, pripravljena v okviru doktorske raziskave v jeziku posameznegašolskega okolja, zasleduje cilje zagotavljanja osebnega in bolj intimnega prostora za pripovedovanje svojih lastnih čezmejnih “poti” stikov, vodenega razmišljanja o medkulturnih vsebinah, učne poti svojega jezika in kulture, jezikovne in neverbalne vidike (ki vključujejo senzorična in čustvena dojemanja jezika, povezana z zvokom, izrazjem(?) in tako naprej …), identitete, čustvene vpletenosti srečanj in obiskov. Pričakovani izdelek je končna verzija avtobiografije z navodili za učence in učitelje.

Pri prvi uporabi modela učitelji niso predvideli pogovorov v razredu kot način za izboljšanje in spodbujanje medkulturnega in jezikovnega razmišljanja. V redkih pogovorih v razredu, ki smo jih izvedli in analizirali, so se pri učencih pojavila izredna razmišljanja. V sklopu projekta bomo vključili pogovore v razredu v letni načrt SJ kot specifično in strukturiranouvajalno, “in situ”, vstopno kulturno orientacijsko (Bennett, 2009) aktivnost kot tudi načrtovati izbiro jezika insposobnosti medsebojnega razumevanja kot ključne teme.

Učenci so pri prvi uporabi modela vzpostavljali stike s pomočjo v razredu izpeljanih video skupinskih klicev in klepetov, tako da so bili razdeljeni v manjše skupine po dva ali tri učence. Naloge, ki so jih morali izvesti – v primeru videoklica samo izmenjati nekaj stavkov v SJ, v klepetalnicah pridobiti nekaj informacij na določeno temo – so pokazale, da to niso zelo uspešne dejavnosti za razvoj jezikovnih spretnosti. Še več, s pomočjo kvalitativne analize pisnih in ustnih besedil smo opazili nizko ravenrazvoja interakcijskih spretnosti, utemeljeno tudi na dejstvu, da je v učnem kurikulu SJ predvidenih malo interakcijski dejavnosti. Za ocenjevanje napredka ne obstajajo natančnejša orodja.